Vsak ima probleme. Nekateri več, nekateri manj. Nekateri večje, nekateri skoraj nepomembne. Pa vendar, vsi jih imamo.
Čeprav smo si ljudje tako zelo različni pa imamo vsi eno skupno točko: želimo biti srečni. Ne maramo problemov in težav. Imamo čustva in imamo misli. In prav ta so tista, ki nas v času težav ohromijo. Potlačijo našo srečno, brezskrbno življenje in okupirajo našo glavo.
Izvleči se iz tega običajno od nas zahteva vsaj malo truda, pa če je težava še tako majhna. To vem, ker se me problemi včasih radi “primejo”. Priznam, da ne verjamem v rek, da te doleti točno toliko kot lahko preneseš. Marsikoga doleti mnogo več in to je zame le neka neuspešna tolažba. A človek je sposoben preživeti marsikaj. Pa četudi ostane ranjen za vedno.
Ampak ne bomo črnogledi. To nas ne pripelje nikamor. Iskali bomo pozitivo in prav temu je namenjen današnji prispevek. Našli bomo nekaj, kar radi počnemo. To, preprosto povedano, potrebujemo. Vsak mora najti svoj način za sproščanje. Jaz bom pisala o mojem.
Potikam se po gorah. Tako preprosto je. Nekaj ur, visoko nad prašnimi cestami, sivimi bloki in hitrim tempom današnjega sveta, najdem mir in srečo.
Kot majhna deklica sem sovražila hojo in lastni brat se mi čudi kako lahko nekdo, zaradi kogar so se morali med pohodništvom celo predčasno obračati, danes obožuje hribe. Pa vendar jih. Postala sem skoraj obsedena. Obsedena z občutkom, ko po več urnem premikanju nog in prepričevanju same sebe, da iztisnem še zadnje sapice moči in še nekajkrat premaknem noge, prispem do vrha, kjer se mi za nagrado razprostre razgled, vreden več kot tablica zlata. Za nekaj trenutkov se usedem na skalo in v prijetni utrujenosti občudujem te lepote. Povem vam, če si na vrh prineseš še odličen sendvič iz svežega kruha, namazan s topljenim sirčkom in tuno, je užitek zagotovljen! Stres izgine, na probleme pozabiš in dejansko se ti življenje zdi lepo!
Kako pa ti poiščeš svojo srečo? 😉
