Samo zato, ker je to trenutno najbolj aktualna tema, bom nekaj o njej zapisala še jaz. O teh trenutkih, ko nič več ni samoumevno.
Živimo v obdobju, v katerem nam je skoraj vse na voljo skoraj vedno. Kos pizze ob polnoči, pivo s prijateljem v petek zvečer, ogled filma v kinu, ko nam je dolgčas, naročanje hrane na dom, ko se nam ne da kuhat. Pa nakup nove oblekice za pomemben dogodek, razvajanje v spa centru in na koncu tudi učenje abecede.
Ne poznamo občutka, ki so ga v bistvu poznali še naše babice in dedki. In to je občutek, ko vse to ni na voljo ali pa je do tega priti zelo težko. Za povrhu vsega pa vsak dan mineva hitreje in od nas zahteva prenatrpane urnike in neprestano hitenje. Zaradi vsega skupaj smo pozabili biti hvaležni. Znati biti zadovoljni z malim in v tem malem poiskati smisel vsega.
A tega obdobja je konec. Oziroma to obdobje si je vzelo pavzo. Ne glede na to ali si tega želimo ali ne, sprijazniti se moramo z dejstvom, da trenutno nič več ni samoumevno. Trenutno ne moremo vstopiti v noben gostinski lokal. Pozabiti moramo na kakršnokoli razvajanje v različnih masažnih centrih, bazenih, kinodvoranah in nakupovalnih središčih. Odpovedati se moramo vsem velikim praznovanjem, pa čeprav še tako zelo pomembnih. In učiti se moramo sami.
Ni pa nam odvzeto vse. Morda nam je nekaj celo podarjeno. Čas zase in tiste, ki nam pomenijo največ. Spomnite se kako močno ste si, še nedolgo nazaj, želeli, da bi se svet vsaj za nekaj ur ustavil. Da bi si lahko privoščili romantično večerjo s svojim partnerjem, ali pa nekaj ur posvetili samo svojim otrokom. Morda le pospravili po hiši ali si uredili vrt. Točno to zdaj imamo. Torej, to izkoristimo. 🙂
Vsekakor ni vse v tem trenutku lahko, prav nasprotno. Ne predstavljam si kako je v tem času imeti svoje podjetje, biti zdravnik ali pa prodajalka, izgubiti službo, skrbeti ali bo naš najbližji ozdravel. Svet si najverjetneje še nekaj časa ne bo opomogel in vseh posledic se še zavedamo ne. A v tem trenutku na to nimamo vpliva. Naša prva skrb je, da virus potihne.
Kot posameznik lahko k temu veliko pripomoreš, zato si le vzemi ta podarjeni čas zase in ga čim bolje izkoristi. Prišel bo dan, ko zopet tega časa ne boš imel več.
Hvaležnost in majhni trenutki lahko pričarajo veliko sreče. In zate imam idejo. Pripravi nekaj dobrega! Pobrskaj po policah, najdi tiste skrite zaloge nečesa, za kar si že pravzaprav pozabil, da sploh še imaš in naj to postane nekaj okusnega.
Midva sva danes našla čokoladne svedre. Božično darilo, ki nama je popestrilo današnji večer. Sem požeruh, zato vem kako težko je hrano dočakat. Ko pomislim, da bi rada jedla, bi jedla tisto sekundo. Ne čez eno uro ali dve. Takoj. A sam proces kuhanja je v bistvu zabaven. Če počneš to v dvoje, pa še bolj.
Torej, kaj boš pa ti zdaj pripravil? 😉
