Ker se vsi želimo izvleči iz motnje hranjenja in čim prej spet srečno zaživeti, sem se odločila napisati knjigo, v kateri sem, vse o tem kako je uspelo meni, delila s tabo. Knjigi, ki je poglobljena v um dekleta, ki se je spopadalo z motnjo hranjenja.
Ni le knjiga, ki pripoveduje o še enem dekletu, ki je pač imela anoreksijo in se zdaj želi v knjigi izpovedati. Ne, sploh ne.
To je knjiga, ki se ti bo pomagala dokopati do sreče. To je knjiga, v kateri sem še sama do sebe v nekaterih delih groba in objektivna. In to samo zato, ker sem se le tako lahko rešila te zahrbtne bolezni, ki je tako hinavska, da bom po njej vsak dan v svojem življenju preživela čim bolj srečno in veselo in preprečila, da bi motnja hranjenja kadar koli znova prevzela oblast nad mojim telesom in nad mojimi možgani. Tega ji ne bom več nikoli dopustila!
Zdaj vem, kako je biti srečen in tega več nočem spremeniti! Če s tem zdaj kažem sovraštvo do moje motnje hranjenja, ki si je tako brezskrbno in privoščljivo drznila vzeti 9 let mojega življenja, pa naj bo to pač sovraštvo. In tudi prav je tako! Sovražim svojo motnjo hranjenja, ki sem jo imela, in ljubim svoje življenje, ki ga imam. Kdo pa si tega ne želi? Najbrž si tudi sam želiš tega? In o tem govori moja knjiga. Govori o tem, kako se dokopati do spoznanja, do katerega sem se dokopala jaz.
KOMU JE NAMENJENA?
Če si starš otroka, ki se spopada z motnjo hranjenja, ti bo ta knjiga zagotovo v pomoč
Ti zaupam česa se, med drugim, tudi spominjam? Tega kako je moja mami vsak dan prišla iz službe z neko novo idejo, nekim novim vprašanjem, neko novo teorijo, nekim novim znanjem,… o motnjah hranjenja. Sploh ne vem kje vse je to staknila. Samo vem, da je to delala zato, ker me ima rada in mi je hotela pomagati. In prav tako imaš ti rad svojega otroka in mu želiš pomagati. In vsak nasvet ti bo prišel prav. V moji knjigi boš predvsem našel načine kako pristopiti do svojega otroka in česa se raje izogni, ker tega nekdo z motnjo hranjenja ne mara in ga s tem odrivaš stran.
Če se z motnjo hranjenja spopadaš sam in veš, da se jo hočeš rešiti
Če si prišel do te točke, da hočeš ven iz tega, si naredil zelo velik korak. Čestitam! Zdaj pa sledi drugi del: borba proti njej. In tudi pri tem si boš pomagal z mojo knjigo.
Če si zanikaš problem, ali pa če morda ne znaš poimenovati svojega problema
To je točka na kateri smo stali vsi z motnjo hranjenja. Vztrajali smo pri svojem in sovražili vse druge, ki so nas prepričevali v nasprotno. Vendar nekako imajo prav. Samo da tega ne priznamo dokler se ne rešimo. In moja knjiga te bo spodbudila, da vsaj poizkusiš pomisliti na možnost, da res imaš problem in da bi lepše živel brez njega. Upam celo, da te bom prepričala do te mere, da boš knjigo bral zaradi prejšnje točke.
Če si prijatelj nekoga, ki se spopada z motnjo hranjenja ali pa ga poznaš na kakršen koli drug način
V tem primeru ti je gotovo zelo težko. Tvoj prijatelj te je kar naenkrat odrinil od sebe in nimata več tako tesnega stika kot sta ga imela prej. Veš, da se z njim nekaj dogaja, pa ne najdeš pravega pristopa. Karkoli narediš, vedno te zavrne. In ob prebiranju moje knjige boš spoznal, da to ni tvoja krivda in da nisi ti tisti, ki nekaj dela narobe. Našel boš tudi način kako se prijatelju približati brez da bi teta nesramno odrinil.
Zdravnikom in vsem, ki so vpeti v proučevenje in zdravljenje motenj hranjenja
Ja, tudi vam. Vsi zdravniki so mi rekli, da je zdravljenje motenj hranjenja eno izmed najbolj težavnih psihiatričnih zdravljenj. Pravite, da še zdaj ne veste vsega. In knjiga, ki je poglobljena v um dekleta, ki se je spopadala z motnjo hranjenja, vam je lahko zelo koristna bi odkrivanju novih teorij. Nasezadnje, vi ste pomagali meni, naj se vam zahvalim tako, da jaz pomagam še vam.
Sem še koga pozabila?
Če se nisi našel nikjer v zgoraj naštetem – no seveda je tudi tebi namenjena ta knjiga. Morda si jo želiš prebrati iz preventivnih vzrokov, morda bi se rad le dodatno izobrazil o motnjah hranjenja, ali pa je razlog le poljudnostno branje knjig.V vsakem primeru bom zelo počaščena, če boš v roke vzel mojo knjigo; zato te k branju le-te z veseljem vabim.
VPOGLED V VSEBINO KNJIGE
Kazalo:
Ogledalo …………………………………. 10
Prvič lačna …………………………………. 12
Vsi so mislili, da sem sita …………………………………. 55
Zdaj je pa dovolj! …………………………………. 102
Življenje po anoreksiji …………………………………. 148
Pojedla sem jo! …………………………………. 153
Za vse z motnjo hranjenja …………………………………. 158
Zahvale …………………………………. 166
Odseki iz knjige:
1.
… / Bila sem prazna. Tako prazna, da sem bila za sprejetje in svojo srečo pripravljena narediti marsikaj. Tudi shujšati do okostnjaka, na katerem bi se lahko študent medicine učil anatomijo! In to sem naredila jaz. V glavo sem si vcepila, da moram še dodatno shujšati. / …
2.
… / V tistem trenutku mi je v glavi odzvanjalo le: »K psihiatrinji?!? Kam moram?! K psihiatrinji?! Pa kaj še! Kot da sem nora!« Tole pa pri meni ni prišlo v poštev. Že samo dejstvo, da bi morala hoditi k psihiatrinji, me je obdajalo z grozo. Psihiater je za nore! Jaz pa nisem nora! / …
3.
… / V jezi sem spet prijela barvico in čez nasmejana usta narisala poševno črto. Na, pa je imela narisano mojo žalost! Naslonila sem se na naslonjalo stola, na katerem sem sedela, in ji namenila enega izmed tistih pogledov: »To si hotela?« V tistem trenutku je dojela, da midve res ne bova dosegli popolnoma nič. / …
4.
… / Odpeljali so me. Stran od mojega življenja, v neznan kraj, k neznanim ljudem. Ljudem, ki me bodo imeli ves čas pod nadzorom in me bodo ves čas silili jesti ter me redili nazaj na normalno težo. … v tistem trenutku sem začela sovražiti vse. Celo lastne starše. / …
5.
… / Poruši se mi svet. V mislih kričim: »Imaš zdaj njega rajši kot mene?! Si me kar zamenjala z njim?! Kar tako, kljub vsemu lepemu kar sva imeli?! / …
6.
… / Vozim hitro. Solze mi zopet zalijejo obraz. Drvim po avtocesti in pogledujem k sivi zaščitni ograji. Samo en nenaden sunek volana in me ne bo več. Vsega tega bo konec in jaz ne bom več trpela. Komaj še diham, zato se odločim preveriti kako hitro se avto odzove na sunek / …
7.
… /Ponorim. Dobesedno! / … / To je bilo preveč! Tega nisem zmogla! In sem se porušila. / … / V joku sem kričala, da se ne maram takšna, kot sem. Nazaj sem hotela pravo, zdravo Špelo, ki se ni obremenjevala zaradi mleka! Prav sovražila sem to, kar se je dogajalo z mano! / …
8.
… / Ampak še vseeno, 34 kilogramov!? Prav morala sem pogledat slike iz tistega obdobja. Zanimalo me je, kakšno je 22-letno dekle, visoko 168 centimetrov in s 34 kilogrami. Tega dekleta sem se ustrašila. / …
9.
… / Radovednost me premaga in končno se stehtam. Moja reakcija, ki sledi tehtanju, pa me preseneti. / …
KOMENTARJI DRUŽINSKIH ČLANOV:
ATI: »Bili so dnevi, ko bi človek skoraj znorel. Veš, da moraš pomagati, pa ne znaš. Kaj narediti? Skočiti v straniščno školjko in za sabo povleči vodo? Ne gre«!
MAMI: »Ponoči sem se večkrat zbujala, ker sem bila žalostna in zaskrbljena. Razmišljala sem kako naj Špeli pomagam. Ker nisem našla rešitve, sem včasih v joku ponovno zaspala«.
ATI: »Sedim na preži, a misli niso pri lovu, temveč doma. Kako in kaj?! Jočem«…
BRAT: »Takrat mi vse skupaj nikakor ni šlo v račun. Kako za vraga je mogoče, da se vidiš debelega, ko pa te vendarle sestavljajo samo kosti in koža? Nikakor mi takrat ni šlo v račun, kako je takšna bolezen sploh mogoča, saj je hrana vendarle nekaj v čemer ljudje uživamo in jo imamo radi«.
ATI: »Ne sovražim mačk. Ampak po vsem kreganju glede mačke, prideš domov in zagledaš mačko. Za popizdit! Dobro, da mi ni počil film«.
